Kdo smo? 
Društvo Kočevarjev Staroselcev so na iniciativo Augusta Grila ustanovili leta 1992 Kočevarji iz Črmošnjiško-Poljanske doline. Prvi predsednik društva je bil dipl. ing. Hans Ivan Jaklitsch (rojen v Srednji vasi pri Črmošnjicah). Člani so večinoma kočevski Nemci, ki se leta 1941 niso preselili in so po rodu iz nekdanjih župnij Kočevske Poljane (Pöllandl), Črmošnjice (Tschermoschnitz) in Planina (Stockendorf) in ki še danes večinoma živijo v dolini med Kočevskimi Poljanami in Srednjo vasjo pri Črmošnjicah (tudi v Dolenjskih Toplicah, Straži, Uršnih selih itd.)
 

Namen in cilji društva so:
* medsebojno sodelovanje v ohranjanju jezikovnih, kulturnih, etničnih in arhitekturnih značilnosti kočevarskega naroda, ki predstavlja pomemben del skupne realnosti kočevsko-slovenske zgodovine v obdobju od leta 1330 do leta 1941, ter v ohranjanju njegove identitete;
* ohranjanje in razvijanje zavesti in identitete, kočevarske kulture in kočevarskega jezika med kočevarskimi staroselci in izseljenci;
* navezovanje, razvijanje in poglabljanje stikov med preostalimi Kočevarji in njihovimi potomci v stari domovini, pa tudi z izseljenci in njihovimi potomci;
* zbiranje dokumentov ter zgodovinskega in sedanjega gradiva o Kočevarjih v preteklosti in sedanjosti, doma in v izseljenstvu, glede narodnostnih jezikovnih, kulturnih, socialnih, ekonomskih in pravnih vprašanj.

Svoje namene in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih aktivnosti:
* z izobraževanjem in izpopolnjevanjem svojih članov,
* s kulturnimi prireditvami in družabnim življenjem,
* z amatersko kulturno dejavnostjo,
* z dokumentacijsko dejavnostjo,
* s skrbjo za urejenost in stalno dopolnjevanje muzejske zbirke v "spominski sobi", ki je organizirana kot muzej,
* s sodelovanjem s sorodnimi društvi v državi in tujini,
* z organiziranjem gostovanj umetnikov, amaterskih skupin, obiskov in predavanj strokovnjakov,
* z organiziranjem prireditev, namenjenih Kočevarjem doma in po svetu in sodelovanjem pri njih,
* z organizacijo obiskov in srečanj izseljencev v stari domovini,
* s skrbjo za ohranjanje in restavriranje spominskih obeležij in ostalih značilnosti, ki spominjajo na obstoj, kulturo in ostale značilnosti življenja Kočevarjev,
* s sodelovanjem s strokovnimi institucijami in strokovnjaki posamezniki,
* s sodelovanjem z državnimi organi,
* s sodelovanjem s katoliško cerkvijo s ciljem ohranjanja dediščine Kočevarjev v sakralnih objektih.

Društvo po potrebi obvešča člane z dopisi, obvestili, publikacijami o delu DKS, o dogajanju v domovini in v izseljenskih skupnostih.

Društvo v največji meri financirajo Republika Avstrija in deželna vlada Koroške, delno tudi Zvezna republika Nemčija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Izdelavo podstrešja za muzej in vso opremo muzeja je financirala Južnotirolska deželna vlada (Italija). Društvo se financira tudi s prispevki in s prostovoljnim delom članov.

Društvo je član FUEN - Federalistične unije evropskih manjšin (redni član z glasovalno pravico). (Tam je redni zastopnik društva Primož Debenjak). Društvo tesno sodeluje z različnimi organizacijami Nemcev v Sloveniji (predvsem z Društvom nemškogovorečih žena iz Maribora), pa tudi z organizacijami koroških Slovencev ter z Južnotirolsko ljudsko stranko.

Poročila o dejavnosti najdete tudi v društvenem časopisu Bakh (v slovenščini in nemščini).