"Kočevar" je oznaka, ki se je v teku stoletij uveljavila za nemško govoreče prebivalce jezikovnega otoka na jugovzhodu Slovenije, ki govorijo staro nemško narečje iz začetka 14. stoletja. V tem smislu pomeni "Kočevar" oznako za nacionalno pripadnost. Nemci, torej tudi Kočevarji, v Sloveniji ne uživajo posebnih manjšinskih pravic (npr. nimajo šol v svojem jeziku, vrtcev, dvojezičnih krajevnih napisov ipd). To je tudi eden od najpomembnejših razlogov za asimilacijo.
Možnosti za naše delo so se povečale, ko smo konec l. 1998 ob pomoči koroške deželne in avstrijske vlade kupili hišo, v kateri se srečujemo, delamo in imamo različne prireditve.

 

IZ ZGODOVINE

Kočevska je bila zaključeno naselitveno območje, jezikovni otok, približno 60 km jugovzhodno od Ljubljane. Grofje Ortenburžanski so v začetku 14. stol na to področje naselili nemške kmete iz Koroške in vzhodne Tirolske. Kočevska, ki pred naselitvijo Nemcev skoraj ni bila naseljena, je obsegala področje, veliko približno 860 km2 z 176 naselji in glavnim mestom Kočevje, ki je mestne pravice dobilo l. 1471.
Preko 600 let so Kočevarji uspeli ohraniti svojo kulturo in jezik, tudi v najtežjih pogojih (turški vpadi, francoska zasedba in po l. 1918 tudi nacionalizem v novo nastali državi). V letih 1941/42 so nacisti na osnovi Hitler-Mussolinijevega pakta preko 12 000 Kočevarjev naselili na Krško-Brežiško področje, od koder so prej pregnali slovensko prebivalstvo. L. 1945 so ti, na slovenske domove naseljeni Kočevarji, zbežali v sosednje države, predvsem v Avstrijo.
Nekateri Kočevarji pa so, kljub fašističnemu pritisku l. 1941 ostali na Kočevskem, na svojih domovih. Ostali so tudi tisti Kočevarji, ki so že pred vojno živeli izven t.i. jezikovnega otoka. Po vojni so bili Hitlerjevi zločini pripisani vsem Nemcem, zato ni bilo možno javno izražanje nacionalne pripadnosti.

 

KOČEVARJI DANES

Po osamosvojitvi Slovenije so tudi v Sloveniji živeči Nemci videli možnost za ohranitev nacionalne identitete, jezika in kulture, zato so po l. 1990 tudi v Sloveniji nastala nemška društva, od tega dve Kočevarski društvi. Kočevarji, ki živijo v Črmošnjiško-Poljanski dolini, so se l.1992 organizirali v Društvo Kočevarjev staroselcev, v Ljubljani pa je l.1994 nastalo Slovensko Kočevarsko društvo Peter Kosler. Cilj obeh društev je opozoriti slovensko javnost na 600-letno bivanje Nemcev na Kočevskem, na njihov gospodarski in kulturni prispevek ter ohranjanje kočevarske kulturne dediščine. Cilj Društva Kočevarjev staroselcev pa je poleg tega predvsem ohraniti kočevarsko narečje, nacionalno pripadnost in identiteto. Društvo Kočevarjev staroselcev trikrat letno izdaja tudi glasilo Bakh-Pot.
Kočevarji so danes raztreseni po vsem svetu in organizirani v različna društva. Večina Kočevarjev danes živi v ZDA (okrog 25.000), približno 3000 v Avstriji in okrog 1000 v Nemčiji. Koliko Kočevarjev danes še živi v Sloveniji, ni znano, po našem mnenju (glede na članstvo, poznanstva) pa jih še danes tu živi vsaj med 1000 in 1300. Ali se ti ljudje tudi v javnosti izrekajo za svoje korenine, pa je seveda tudi stvar ne-tolerance večinskega prebivalstva.
 

          ZGODOVINSKI JEZIKOVNI OTOKI:

KARTA KOČEVSKE: